Pod peno jantarnega piva se skriva podcenjen rastlinski zaklad. Že v 9. stoletju našega štetja so ga evropski pivovarji uporabljali kot naravni konzervans. Danes je s svojo edinstveno grenkobo in aromo postal nepogrešljiva surovina pri varjenju piva. Ta vrsta rastline je hmelj.
1. Hmelj: Čarobno orožje za varjenje piva
Hmelj (Humulus lupulus), znan tudi kot kačji hmelj, je trajnica vzpenjavka iz družine konopljinih kultur, ki lahko zraste več kot 7 metrov. Ima gosto stožčasto socvetje, ki se botanično imenujejo storži in so sestavljena iz mehkih, svetlo zelenih smolnatih cvetnih listov. Ko so storži zreli, so prekriti z antocianinovimi žlezami, ki izločajo smolo in eterična olja, kar ustvarja edinstven okus in aromo sorte hmelja. Hmeljne storže običajno nabiramo konec avgusta ali septembra.
Hmelj se kot zdravilno zelišče uporablja že od časov starega Egipta. V rimskih časih so ga uporabljali za izboljšanje bolezni jeter in prebavnih motenj. Od 13. stoletja dalje v arabski regiji velja hmelj za dobro zdravilo za izboljšanje vročine in bolezni vranice.
Uporaba hmelja v pivu sega v Evropo v 9. stoletje našega štetja. Sprva so ga dodajali pivu zaradi njegovih konzervansov, da bi podaljšali rok uporabnosti. V srednjem veku so pivovarji v nemških samostanih odkrili, da lahko uravnoteži sladkost slada, pivu doda osvežilno grenkobo in bogato aromo, ter si tako zagotovil osrednji položaj v varjenju piva. Danes se približno 98 % gojenega hmelja uporablja predvsem v pivovarski industriji, Združene države Amerike pa so največji svetovni proizvajalec hmelja.
2. Hmelj ima ne le pri varjenju piva, ampak še veliko več koristnih učinkov
Hmelj je s svojo edinstveno grenkobo in aromo postal nepogrešljiva surovina pri varjenju piva. Vendar pa njegova vrednost sega daleč preko tega.
Sodobne raziskave so pokazale, da hmelj vsebuje α-kisline (predvsem humulon) in β-kisline (predvsem humulon), flavonole (kvercetin in kempferol), flavonoidne 3-olja (predvsem katehine, epikatehine in proantocianidine), fenolne kisline (ferulna kislina) in relativno majhno količino izoprenskih flavonoidov (fulvinska kislina). Med njimi so alfa in beta kisline glavni viri grenkobe hmelja.
Sedacija in pomoč pri spanju: Humulon v hmelju se lahko veže na receptorje GABA, kar lajša tesnobo in spodbuja spanec. GABA v hmelju lahko poveča aktivnost nevrotransmiterja GABA in s tem zavira centralni živčni sistem. Poskus na živalskem modelu kaže, da lahko 2-miligramska koncentracija hmeljevega ekstrakta učinkovito zmanjša nočno aktivnost v cirkadianem ritmu. Skratka, sedativni učinek hmelja je posredovan z okrepljenim delovanjem receptorjev GABA, ki so odgovorni za hiter zaviralni sinaptični prenos v možganih. Trenutno ljudje pogosto kombinirajo hmelj z baldrijanom za pripravo pomirjujočega čaja.
Antioksidativni in protivnetni učinki: Hmelj vsebuje biomolekule z visokim antioksidativnim potencialom, kot so flavonoli, rutin (kvercetin-3-rutin glikozid) in astragalozid (kanofenol-3-glukozid), ki lahko učinkovito preprečijo poškodbe zaradi reaktivnih kisikovih spojin. Poleg tega lahko ksantol v hmelju odstrani proste radikale, zavira pot NF-κB in ublaži kronično vnetje (kot je artritis).
Antibakterijsko: Že od starega Egipta se hmelj uporablja za konzerviranje hrane. Grenka α-kislina in β-kislina v hmelju imata antibakterijsko delovanje in lahko zavirata rast različnih mikroorganizmov, vključno s Staphylococcus aureus, Enterococcus faecalis, Staphylococcus epidermococcus, Streptococcus mutans in grampozitivnimi bakterijami. To je tudi eden od razlogov, zakaj je bilo pivo v preteklosti varnejše od pitne vode. Poleg antibakterijskih lastnosti alfa-kislina pomaga tudi ohranjati stabilnost pene piva.
Podpora zdravju žensk: Hmeljev izoprenilnaringin (pridobljen iz fulminola in njegovih derivatov) lahko nadomesti znižanje ravni 17-β-estradiola med menopavzo. Hmeljevi pripravki vsebujejo 8-izoprenilnaringin, ki je eden od močnih fitoestrogenov, znanih v rastlinskem kraljestvu. Hmeljevi pripravki se lahko uporabljajo kot naravni nadomestek za fitoestrogene med menopavzo pri ženskah za lajšanje vročinskih oblivov, nespečnosti in nihanja razpoloženja. Študija, v kateri je sodelovalo 63 žensk, je pokazala, da lahko uporaba hmeljevih pripravkov ublaži vazomotorne simptome in vročinske oblive, povezane z menopavzo.
Zaščita živcev: Raziskave so pokazale, da lahko hmeljevi terpeni prodrejo skozi krvno-možgansko pregrado, zaščitijo živce, zagotovijo protivnetno zaščito možganov in zmanjšajo oksidativni stres. Druga študija je pokazala, da lahko hmeljeva izoalfaična kislina izboljša spomin, odvisen od hipokampusa, in kognitivne funkcije, povezane s prefrontalnim korteksom, z aktiviranjem dopaminskega nevronskega prenosa. Grenka kislina v hmelju lahko izboljša spominsko funkcijo prek mehanizma, ki ga posreduje noradrenalinski nevrotransmisija. Hmeljeva izoalfaična kislina lahko ublaži nevrovnetje in kognitivne okvare pri različnih modelih nevrodegenerativnih bolezni pri glodavcih, vključno z Alzheimerjevo boleznijo.
3. Uporaba hmelja
Podatki Mordorja kažejo, da je velikost trga hmelja ocenjena na 9,18 milijarde ameriških dolarjev v letu 2025 in naj bi do leta 2030 dosegla 12,69 milijarde ameriških dolarjev, s povprečno letno stopnjo rasti 6,70 % v napovedanem obdobju (2025–2030). Zaradi rasti porabe piva, trenda kraft piva in razvoja novih sort hmelja naj bi trg hmelja še naprej rasel.
Samo dobro zdravje
Na trg je prišla vegetarijanska hmeljeva kapsula. Ta izdelek ima pomirjevalni učinek in pomaga pri spanju.
Čas objave: 24. junij 2025